November
5 nasvetov za prepričljiv naslov e-maila – kliki ti ne uidejo!
Pravijo, da knjig ne smemo soditi po platnici. Pa vendar to pogosto počnemo, kajne? Podobno je s poplavo e-mailov, ki se vsakodnevno znajdejo v našem poštnem predalu.
Stavim, da si tudi ti med tistimi, ki ne odprejo prav vsakega e-maila, ki ga prejmejo. Pomisli – kaj vse vpliva na to, ali boš določeno e-mail sporočilo odprl ali ne? Bistven je naslov e-maila oziroma zadeva e-maila (ang. subject), ki te mora prepričati, da moraš nujno prebrati vsebino sporočila. Raziskava je pokazala, da je kar 35 % e-mailov, ki so poslani v marketinške namene, odprtih izključno na podlagi zadeve oz. naslova!
Ko potrošnikom pošiljamo e-maile, si seveda želimo, da bi bili vsi tako prepričljivi. To nam namreč prinese boljšo klikanost, ta pa lahko vodi do povečanja konverzij.
Nisi prepričan, da bi se sploh moral ukvarjati z e-mail marketingom? Mogoče bo naslednji podatek spremenil tvoje mnenje. Statistika kaže, da naj bi kar 44 % prejemnikov marketinških e-mailov na leto opravilo vsaj en nakup na podlagi teh sporočil. Poleg tega potrošniki, ki kupujejo na podlagi takšnih e-mailov, zapravijo kar 138 % več kot potrošniki, ki e-mail ponudb in sporočil ne prejemajo. Ni slabo, kajne?
Kako pa to doseči? Beri naprej in izvedel boš za 5 priporočil, ki ti bodo pomagala pri pisanju učinkovitih naslovov e-mail sporočil!
1. Spoznaj svojega naslovnika in mu v naslovu postavi obljubo
Kdo je tvoj naslovnik? To je prva stvar, ki jo moraš vedeti, preden pričneš s pisanjem e-maila. Naslovniku morata biti prilagojena tako vsebina kot tudi ton komunikacije sporočila – in enako je z naslovom e-maila.
Ali dovolj dobro poznaš svojega naslovnika? Veš, kakšne izzive ima? Osredotoči se na to in premisli, kako mu lahko pomagaš. Če želiš, da bralec sporočilo sploh odpre, mu moraš dati razlog za to.
Poskusi že v naslov e-maila vključiti korist, ki jo bo naslovnik imel od branja. Postavi mu obljubo, ki jo nato v vsebini sporočila tudi izpolni – v nasprotnem primeru boš bralca pustil razočaranega, s tem pa tvegaš, da se bodo vsa tvoja nadaljnja sporočila znašla kar v smeteh.
Primer: Namesto “Nova aplikacija za organizacijo časa” uporabi “Prihrani do 50 % časa z novo aplikacijo!”
2. V naslovniku vzbudi čustva
O naslovih e-mailov lahko razmišljamo enako kot o drugih naslovih, ki jih uporabljamo v marketinške namene: bolj, kot je čustven, bolje je!
Zdaj že vemo, da našega naslovnika najprej zanima, kako mu bo naše sporočilo olajšalo življenje, ga naredilo bolj zabavnega ali bolj kakovostnega. Takšne obljube sicer niso vedno najlažje za izpolnjevanje, vendar so nujne, če želimo pridobiti naslovnikovo pozornost.
S tem, ko v zadevi bralcu nekaj obljubimo, v njem nedvomno vzbudimo določena čustva. Kakšna čustva to bodo, pa je odvisno od tebe!
Za začetek je pomembno, da v naslovu e-maila (in seveda tudi v preostanku sporočila) paziš na pravopisno in slovnično pravilnost. Napake namreč delujejo malomarno in naslovniku dajo vedeti, da si zanj nisi vzel kaj preveč časa – to pa nikakor ne more voditi k pozitivnim odzivom.
Prav tako se izogibaj besed in znakov, ki bodo naslovnika zmedli ali pa dali sporočilu videz neželene pošte (ang. spam). Takšno sporočilo se namreč lahko kar hitro znajde v smetnjaku. Po raziskavi je namreč kar 21 % marketinških e-mailov označenih kot spam, od tega pa je za 69 % kriva prav zadeva sporočila.
Ko pišemo elektronska sporočila, želimo z njimi pri potrošniku ustvarjati štiri različna čustva: nujnost, radovednost, navdušenje in/ali veselje. Katerega izberemo, je odvisno od posameznega primera. Vsakega od njih lahko dosežemo že z manjšimi triki, ki jih mora obvladati vsak dober tekstopisec.
-
Nujnost
V trenutku, ko naslovnik prejme naš e-mail in prebere njegov naslov, se odloči, ali ga bo odprl ali ne. Kot marketingaši si seveda želimo takojšnjo reakcijo, saj bo v nasprotnem primeru bralec na e-mail najbrž pozabil. Tako mu moramo z naslovom dati jasno vedeti, zakaj mora takoj reagirati in kaj se bo zgodilo, če tega ne bo storil.
Postavi naslovniku rok, do katerega lahko reagira. To je odličen način za spodbujanje hitrejšega odziva, saj damo bralcem vedeti, da naša ponudba ne bo tam za vedno.
Primer: “Ostaja le še 5 ur za nakup vstopnice!”
Si že slišal za FOMO – fear of missing out oz. strah pred zamujanjem priložnosti? Gre za občutek, da se okoli nas ves čas dogaja nekaj vznemirljivega, mi pa to zamujamo. Če poskusiš v svojem naslovu e-maila igrati na ta strah, lahko prav tako uspeš izzvati hitrejši odziv naslovnika.
Primer: “Ne zamudi – posebna ponudba se izteka!”
Za vzbujanje občutka nujnosti pa lahko izbereš še tretji način. Naslovniku daj vedeti, kaj se bo zgodilo, če ne bo prebral e-maila oz. reagiral, kot si želiš. Pokaži mu negativne posledice, do katerih lahko pride.
Primer: “Ana, ne dopusti koži, da trpi zaradi sonca!”
-
Radovednost
Kako lahko v zadevo vključimo ravno toliko informacij, da bo bralcu jasno, o čem govorimo, vendar bo hkrati želel izvedeti še več informacij? To je eden izmed izzivov, s katerimi se soočimo pri pisanju učinkovitih naslovov.
Če želimo, da naslovnik odpre naše sporočilo, mora biti iz naslova seveda jasno, kaj mu sporočamo. Vseeno pa ne smemo izdati vsega – najbolje je, če nam uspe v zadevo vključiti tudi kanček skrivnostnosti in tako v bralcu vzbuditi radovednost.
Tu je nekaj primerov, s katerimi lahko to dosežemo:
– “Anina koža je lepša kot kdajkoli prej, saj je uporabljala to …” Začni s pripovedjo, a iz nje izpusti pomembno podrobnost, ki bo v naslovniku nedvomno vzbudila radovednost.
– “Kako je Anina koža postala lepša?” Začni na koncu – naslovniku povej posledico, saj obstaja velika verjetnost, da ga bo zanimalo, kako se je zgodba začela.
– “Kako dobiti lepšo kožo že v nekaj dneh?” Bralcu postavi vprašanje, na katerega si lahko odgovori le, če odpre tvoj e-mail.
Vprašanja so tudi sicer odličen način za vzbujanje čustev in odzivov. Enako je tudi na družbenih omrežjih – samo pomisli, koliko več reakcij ti lahko prinese objava, v kateri sledilcem postaviš vprašanje. Če v zadevi e-maila bralcu postaviš pravo vprašanje, lahko z njim nedvomno spodbudiš želeni odziv. Dodaten nasvet: pogosto je uporaba zaprtih vprašanj lahko še bolj učinkovita. V takšnih primerih si bralec že sam odgovori z da ali ne, pravi odgovor pa bo zopet vodil do klika.
-
Veselje in navdušenje
Spodbujanje močnih pozitivnih čustev z naslovom e-maila nikoli ne škodi. Prvi nasvet, ki se pravzaprav nanaša tudi na druge naslove, ki jih pišeš, je vključevanje akcijskih glagolov. Če z naslovom nakažemo na gibanje oziroma reakcijo, obstaja večja možnost, da tudi naslovnika prepričamo v takšen odziv. Samostalnike (in pridevnike) torej poskusi zamenjati za glagole!
Primer: “Telovadi ceneje v fitnesu X!”
Zdaj pa pomisli. Kako se počutiš, ko prejmeš ponudbo za nekaj posebnega – nekaj, do česar nimajo dostopa vsi? Precej navdušeno, kajne? Občutek ekskluzivnosti lahko pomembno doprinese k posameznikovi odločitvi za odziv na naše sporočilo.
Primer: “Lahko obdržiš skrivnost? Kmalu prihaja nekaj posebnega …”
Pozitivna čustva pa lahko v zadevi spodbujamo tudi z različnimi znaki in simboli (ang. emojis) ter humorjem. To je seveda odvisno od ciljne skupine, ki jo nagovarjaš in tona komunikacije, ki ga podjetje običajno uporablja. V večini primerov pa manjša šala in emoji lahko prineseta le pozitivne rezultate!
3. Naslovniku daj občutek, da se pogovarja z resnično osebo
Najlažji način, da to storiš, je personalizacija v naslovu e-mail sporočila. Ker svojega naslovnika poznaš, lahko mirno uporabiš njegovo ime!
Namesto: “7 nasvetov za popoln videz” uporabi “Ana, preveri 7 nasvetov za popoln videz!”.
Tako bo Ana še preden prebere celoten e-mail dobila občutek, da se pogovarjaš le z njo, kar jo bo dodatno spodbudilo k branju.
Zate pa imamo še en nasvet, kako z naslovniki tvojih e-mail sporočil lahko ustvariš bolj oseben odnos. Sicer ni neposredno vezan na naslov, a se je vseeno izkazal kot pomemben vpliv na izbiranje e-mail sporočil, ki jih uporabniki odprejo.
Gre za to, kako se v naslovnikovem poštnem predalu prikaže pošiljateljevo ime. Večina podjetij uporablja kar ime podjetja, kar je sicer na prvi pogled logično, a ne nujno najbolj učinkovito. Izkazalo se je, da uporaba osebnega imena v povezavi s podjetjem lahko bistveno vpliva na odločitev posameznika, ali bo prebral sporočilo, ki ga prejme.
Pa poglejmo primer. Namesto POINT OUT bi tako v naših e-mailih na primer uporabili Zoran Bosančić, POINT OUT. Osebno ime da bralcu občutek, kot da se resnično pogovarja z osebo, ime podjetja pa vse skupaj postavi v kontekst. Samo ime namreč ni dovolj, če ga naslovnik ne pozna.
4. Zapomni si: številke, številke, številke!
Mogoče si opazil, da sem v kar nekaj zgornjih primerih e-mail zadev uporabila številke. Ali veš, zakaj?
Pomislimo na ostala besedila, ki jih beremo na spletu. Med drugim se branost bloga poveča tudi v primerih, če naslovi vsebujejo številke. Številka namreč potencialnemu bralcu postavi pričakovanje o tem, kaj točno lahko v besedilu najde. Poleg jasnega sporočila in večje kredibilnosti pa številke izstopajo med kopico črk in tako naredijo celoten naslov bolj izstopajoč.
Čeprav gre pri e-mailih za drugačno vrsto besedila, zanje velja enako. YesWare je v svoji raziskavi pravzaprav ugotovil, da številke nedvomno prinesejo večjo stopnjo odpiranja (angl. open rate), poleg tega pa tudi večjo stopnjo odgovora na sporočilo (angl. reply rate). Zato, če se le da, v svoj naslov vključi vsaj eno!
5. Pazi na dolžino naslova e-maila
Dolžina e-mail naslova je nedvomno element, na katerega moramo biti pri pisanju pozorni. Želimo, da ni prekratki, saj naslovnik takšno sporočilo zlahka spregleda ali ne razume, hkrati pa naslov ne sme biti predolg. Kakšna je torej popolna dolžina?
Običajno so učinkovitejši krajši naslovi, ki hitro preidejo k bistvu. Po nekaterih podatkih naj bi bila popolna dolžina med 17-24 znakov oziroma 3-5 besed. Zelo kratko!
Vendar tudi nekoliko daljše besedilo ne prinese nujno slabše stopnje odpiranja – najbolj pomembno je, da v svojem naslovu čim prej preideš na bistvo in ne dolgoveziš.
Dodaten nasvet: dolžino zadeve prilagodi tudi mobilnim napravam. Več kot 50 % elektronskih sporočil je namreč odprtih na pametnih telefonih, ti pa seveda ne prikažejo tako dolgega besedila kot računalniki. iPhone uporabniki običajno na telefonu vidijo nekje do 38 znakov naslova, Android uporabniki pa celo manj – do 33 znakov. To naj bo zgornja meja za tvoje naslove!
Čeprav pisanje e-mail zadeve na prvi pogled ni videti kot opravilo, ki bi ti vzelo veliko časa in razmišljanja, pa temu ni ravno tako. Gre za del sporočila, ki mu moraš posvetiti veliko pozornosti – konec koncev je v največ primerih ravno naslov tisti, ki posameznika prepriča ali odvrne od branja.
Prepričana sem, da boš z zgornjimi nasveti prišel na pravo pot do doseganja odličnih rezultatov z e-mail marketingom. Če imaš še kakšno vprašanje, pa nas kar kontaktiraj!
Zate pa imam še zadnji nasvet – nikoli ne pozabi naslovniku povedati, kaj želiš od njega. Brez poziva k dejanju (angleško CTA oz. call to action) namreč zgornji nasveti ne bodo koristni!
Če svoje e-mail baze kontaktov še nimaš zgrajene, ali bi jo želel dograditi, pa nujno preveri blog, ki ti bo pomagal, da bodo kupci svoj e-mail zaupali prav tebi.
