Predsedniške volitve skozi prizmo digitalnega marketinga [POINT OUT Weekly #33]

Komu gre bolje na volitvah? Borutu Pahorju ali Marjanu Šarcu?

Ne v političnem smislu, pač pa v digitalno-marketinškem.

Kateri izmed kandidatov prednjači v digitalno-marketinških aktivnostih, in kdo bolje uporablja digitalne kanale?

Najbolje, da se kar sprehodimo skozi njune aktivnosti na spletu in pogledamo, kaj deluje in kaj ne.

1. Spletna stran

• Borut Pahor

Pahorjeva spletna stran se nalaga zelo počasi. Statistike pa kažejo, da z daljšim časom nalaganja izgubimo več uporabnikov.  Spletna stran je narejena po predlogi, kar ni nujno slabo, a njegova je zastarela z vidika dizajna in vidika uporabniške izkušnje. Deluje preveč zasičeno, po njej je težko navigirati, pisava pa je premajhna.

Vsebina se vrti bolj ali manj le okoli Pahorjeve središčne kampanje z vživljanjem v vloge ljudi na terenu in sporočil za javnost.

Manjka konkretnih vsebin iz njegovega predsedniškega programa in potreben bi bil večji poudarek na vsebinskem marketingu.

• Marjan Šarec

Spletna stran Marjana Šarca ima veliko bolj tekočo uporabniško izkušnjo. Pisava je večja, uporabnik se hitro znajde zaradi jasne navigacije in pregledne razporeditve, tudi dizajn je sodobnejši. Sicer je prav tako narejen na predlogi, a je na višji ravi uporabniške izkušnje. Kljub temu pa ji manjka dodelanosti.

Šarčeva spletna stran ima nekaj več vsebine, ki niso zgolj novice za javnost. Zraven vključuje tudi lasten dnevnik, skozi katerega podaja svoje mnenje, predstavljeno ima svojo vizijo, vključuje tudi mnenja ljudi. Z vsebinskega marketinga je to vsekakor korak naprej.

Velika pomanjkljivost pri obeh je to, da njuni spletni strani ne vsebujeta obrazca za oddajo elektronskega naslova, kar bi lahko uporabila za t. i. remarketing in bila v stiku s podporniki. Na dolgi rok je namreč ravno e-mail marketing in lastna spletna stran tisto, čemur bi morala oba dajati veliko več pozornosti.

2. Družbena omrežja

Kandidata nimata Linkedin profila, na Youtube objavita le kakšen video. Zato se bomo osredotočili na primerjavo njunih aktivnosti na Facebooku in Instagramu.

• Borut Pahor

Twitter: cca. 55 tisoč sledilcev

Facebook: cca. 55 tisoč sledilcev

Instagram: cca. 44 tisoč sledilcev

Višje številke so jasne glede na Pahorjevo dolgo udeležbo na politični sceni.

Borut se skozi enosmerno komunikacijo postavlja v prvo osebo in komunicira preko sebe. Sploh na Instagramu je osredotočen na svojo podobo in v objave redko vključi še koga razen svoje družine.

Sicer je eden redkih slovenskih politikov, ki je v družbenih omrežjih videl prednost v smislu dostopanja do določenih ciljnih skupin. Njegova celotna prisotnost na družbenih omrežjih je raznolika in pestra, fotografije predvsem na Instagramu pa kakovostne. V Facebook dobro vključuje video marketing, a ne vključuje ljudi, ne spodbuja jih k sodelovanju.

• Marjan Šarec

Twitter: cca. tisoč sledilcev

Facebook: cca. 26 tisoč sledilcev

Instagram: cca. tisoč sledilcev

A svoje profile je zagnal šele v letu 2017, ko je pričakoval nastop na volivtah.

Marjan prav tako komunicira v prvi osebi, a večkrat v svoje objave vključuje ljudi v obliki intervjujev in galerij. To velja tako za Facebook kot Instagram. Na slednjem fotografije sicer niso tako kakovostne, tudi v video marketing ne vlaga veliko.

Po drugi strani pa tako kot na spletni strani z ljudmi deli svoje razmišljanje in vsebino, s katero jih vodi na svojo spletno stran in jih seznanja z lastno vizijo.

Pri obeh kandidatih je še vedno prisotno nerazumevanje temelja družbenih omrežij, ki je dvosmerna komunikacija. Interakcija je sploh za predsedniška kandidata bistvena, a se tega ne poslužujeta niti na kanalih, kjer bi to morala početi.

3. Google trendi

Za okoli 30 odstotkov več je iskanja po Marjanu Šarcu, kar je razumljivo, saj Šarca ljudje ne poznajo v tolikšni meri kot Pahorja.

Za Marjanovo ekipo ta vpogled pove, da je nujno, da se v prvih iskalnih zadetkih prikažejo dobre vsebine, ki mu bodo služile v prid. To je namreč trenutek, kjer lahko Marjan Šarec prepriča volivce.

Zavedati pa se moramo, da so v Sloveniji proračuni za marketinške kampanje tudi za predsedniške kandidate majhni.

V dvaintrideseti oddaji POINT OUT Weekly torej seciramo predsedniške volitve z digitalno-marketinškega vidika. Kdo se je bolje odrezal?

Ta oddaja je na voljo tudi na:

• Facebooku
• YouTubu

V oddaji boste med drugim dobili odgovore na vprašanja:

• Kaj deluje in kaj ne pri spletni strani Boruta Pahorja?
• Kaj deluje in kaj ne pri spletni strani Marjana Šarca?
• Kakšna je primerjava uporabe družbenih omrežij obeh kandidatov?
• Kaj je pokazalo Google trend orodje in kako si rezultate razlagati?
• Zakaj je nujno, da bi oba morala vključiti e-mail marketing?

Nekaj uporabnih povezav, ki so bile omenjene v videu:

• Nejc Slovnik: spletna stran, Facebook, Instagram, LinkedIn
• Zoran Bosančić: spletna stran, Facebook, Instagram, LinkedIn
• POINT OUT Weekly #32

O oddaji

POINT OUT Weekly je spletna video oddaja za marketingaše/tržnike in druge, ki jih zanima digitalni marketing ter iščejo inspiracijo, ideje in nasvete, kako maksimalno izkoristiti potencial svojega podjetja. Vsak teden pokrijemo eno od tematik s področja digitalnega marketinga. S spremljanjem oddaje POINT OUT Weekly se boste naučili najnovejših taktik, priprave najboljših strategij, uporabe orodij za boljše rezultate in prejeli nasvete, ki jih lahko takoj uporabite v praksi.

V kolikor imate predlog, vprašanje ali bi zgolj želeli reči “živjo”, nam brez zadržkov pišite. Vaše sporočilo bomo prebrali z največjim veseljem!